Kobariški stol

...spet mi Kanin ne da miru in šibnem do Macca, da mi razloži detajle glede vzpona čez Krnico, vendar takoj ugotovima, da ne bo nič, ker je hribček spet v oblakih, nakar mi svetuje eno fajno turco v smeri Kobariškega stola. Ga vprašam, če je ob spustu prisotna kakšna atraktivna singlca in pravi, da moram it. No, pa gremo. Spet štartam v Bovcu, se spustim do majhnega kraja Žaga (zasledujem markacije 5), tu se odcepim od glavne ceste in navijanje v hrib se začne. Na asfaltni cesti navijaš do mejnega prehoda Učje, kjer se odcepiš levo in začneš makadamirat v hladni senčki, kjer se ti po nekaj kilometrih odpre takšen pogled proti Bovcu...

...rahlo v časovni stisti upam, da ne zgrešim nobene markacije...

...pribrcam do Malega vrha

...kateri me postreže z orgazmičnimi razgledi v obe dolini...

 

...

...nakar se mi poraja ideja, da bi pa mogoče le lahko pičil na ta Kobariški stol....

 ...vendar se ta travnata cestica kaj kmalu konča, od koder se nadaljuje planinska pot, ki ni vozna (vsaj na gor), zato se odločim, da raje pičim dol, ker me še čaka dovolj kilometrov in nepredvidljivih situacij. Kakšnih 5 km se spuščaš po mulatjeri, ki ponuja hitrosti ob katerih ne potrebuješ zavor.

...razgledi ves čas šibajo mim tebe....

 

...

...tu se začne del, ko je potrebno začet razmišljat, kje bo potrebno zaviti na levo in najti singlco...

...mogoče one vedo?

...prav so imele...

....sama singla je dovolj atraktivna, da ti požene adrenalin v žile. In seveda, od dogajanja spet ni bilo časa se ustavljat in fotkat detajle spusta. Singla se počasi konča, nakar makadamiraš do doline Soče (Trnovo ob Soči)...

...kjer greš čez neke pašnike...

...čez Sočo...

...na kolesarsko stezo...

...katera te ob Soči...

...pripelje do kraja Čezsoča...

...se ozrem nasproti zadnjim sončnim žarkom...

...in pomislim, kako dobra, naporna in predvsem lepa tura je za mano...

Tromeja '09

Vsake toliko časa je fajn it in se naužit zraka Karavank in obenem prečekirat, če stare single stojijo še vedno kjer so bile 2 leti nazaj.
Pa gremo: štart v Podkorenu, mimo Rateč, kjer se cesta odcepi in se začne klasinčno makadamsko navijanje...

...

...gremo po daljši varianti.Tu gremo naslednjič dol...

...makadamiraš lahko do samega vrha...

 

...vendar sem se odločil, da še teh par metrov, navijem po tepihu, finem dobrem starem avstrijskem tepihu ;-)

...ekola, smo že gor

...vidi kdo tisti hrib v ozadju nad mestecem Arnoldstein? ....enkrat, upam, da v tem življenju osvojim to zadevo

...gremo počasi dol, proti oblačni Sloveniji

...čez travnike, singlce in seveda čez kakšno oviro, kot je npr tale, oz. njih več:

...ostali del spusta je potekal po že znani singlci, ki te pripelje v vasico Rateče

...kilometrov mi je še manjkalo, zato sem se odločil, da navijem do bike parka. No, ko sem prispel do samega parka, me je pritegnila misel, da kaj bi pa bilo, če bi se enkrat spustil po teh lesenih zadevah...in tko že navijam proti vrhu....

...in seveda gasa v dolino. Škoda, ker ne obratuje žičnica, bi naredil še nekaj ponovitev.....

 ...see ya